Ocena naravnega plena volka in priporočila za izboljšanje upravljanja s populacijo parkljarjev

Z izboljšanjem upravljanja populacij parkljarjev bomo volkovom zagotovili ustrezno prehransko bazo naravnega plena. Dostopnost naravnega plena je lahko eden od faktorjev, ki vpliva na stopnjo plenjenja domačih živali, prav to pa je najpogostejši vzrok nastanka konfliktov s človekom.

Plenjenje drobnice predstavlja pereč problem pri ohranjanju volka v Sloveniji in otežuje sobivanje volka in človeka. Zmanjšanje konfliktov – plenjenja domačih živali je nujno za dolgoročno ohranitev vrste. Enega od vzrokov za pogostejše plenjenje drobnice so lahko tudi (pre)majhne gostote naravnega plena. Glavne naravne plenske vrste volka v Sloveniji so rastlinojedi parkljarji, predvsem jelenjad in srnjad.

Populacije rastlinojedih parkljarjev v Sloveniji so podvržene intenzivnemu lovu. Ocene njihovih lokalnih gostot temeljijo na podatkih o odvzemu. Za vsako odstreljeno ali drugače izločeno žival se v Sloveniji vodi evidenca o lokaciji odvzema s kilometrsko prostorsko natančnostjo in vrsto drugih pomembnih podatkov. Na podlagi teh podatkov bomo izdelali karte razširjenosti in relativnih gostot jelenjadi, srnjadi, divjega prašiča in gamsa. Pripravili bomo karto relativnih populacijskih gostot plenskih vrst volkov, ki bo upoštevala relativni delež vsake plenske vrste kot tudi spolno in starostno sestavo plena.

Metoda, ki temelji na podatkih o odvzemu ima svoje omejitve in predpostavlja, da je odvzem  vselej premosorazmeren z gostoto živali. Da bi lahko to predpostavko preverili, bomo v okviru projekta SloWolf z metodo štetja kupčkov iztrebkov ocenjavali absolutne gostote glavnih plenskih vrst volkov. Metoda štetja kupčkov iztrebkov je enostavna, v svetu se široko uporablja, njena osnovna predpostavka pa je, da je število živali premosorazmerno s številom kupčkov iztrebkov. Vzorčenje bo potekalo na dveh večjih raziskovalnih območjih, kjer je volk stalno prisoten in na kontrolnem območju, kjer volkov in drugih velikih zveri ni. S primerjavo ugotovljenih gostot v teh območjih bomo lahko ocenili vpliv volkov na populacijo rastlinojedih parkljarjev.

Z metodo štetja kupčkov iztrebkov bomo pridobili podatke o absolutnih gostotah jelenjadi in srnjadi,  ki jih trenutno za Slovenijo ni. Z njimi bomo lahko umerili podatke o relativnih gostotah pridobljenih na podlagi odvzema. Ugotovitve raziskave bomo vgradili v priporočila za izboljšanje upravljanja s populacijo parkljarjev, ki bo vključevalo tudi potrebe volkov in drugih zveri. Kontaktni osebi za ocenjevanje naravnega plena volkov sta Irena Kavčič in Klemen Jerina.