Volk in človek

Prostoživeči, zdravi volkovi po znanih in dokumentiranih podatkih za Evropo ne predstavljajo nobene grožnje za človeka. V Sloveniji v zadnjih 100-tih letih ni znan noben primer napada volka na človeka. Znani so primeri, ko volkovi živijo v neposredni bližini človeških prebivališč, so na ljudi navajeni in jim ne povzročajo težav. Najbolj pereč problem današnjega upravljanja s populacijo volkov v Sloveniji predstavljajo napadi in škode na domačih živalih, največ na drobnici.

Razumevanje in spremljanje odnosa javnosti do volka je pomembno zato, ker upravljanje z volkom oblikujemo ljudje. Pri tem se naslanjamo na vrednote, ki smo jih že formalno opredelili v različnih mednarodnih konvencijah in EU direktivah o varovanju narave in posledično v nacionalni zakonodaji, vendar je pomembno v demokratični družbi prisluhniti tudi »malemu človeku« in njegovim potrebam.V projektu SloWolf bomo izvedli več raziskav odnosa širše javnosti (prebivalci območja, na katerem je volk prisoten) in dveh najpomembnejših interesnih skupin – lovcev in rejcev drobnice. Lovci si z volkovi delijo plen, ovčerejci pa pogosto zaradi volka trpijo škodo, ki ima lahko finančne, kot tudi čustvene posledice.

Pri raziskavi odnosa do volka smo uporabili reprezentativno metodo zbiranja podatkov z anketnimi vprašalniki. Iz podatkov zbranih na terenu in prek pošte bomo lahko izpostavili tematike, za katere ciljne javnosti kažejo interes in podporo, in so lahko osnova za napovedovanje konfliktov v prihodnosti, hkrati pa nam bodo pomagali najti področja, kjer se pojavljajo pomanjkljivosti v znanju oziroma informiranosti. Podatki tovrstnih raziskav pa so lahko tudi učinkovito orodje upravljavcev, spoznajo mnenja in potrebe deležnikov ter so jim v pomoč pri uspešnejši oblikovanju upravljavskih strategij v prihodnosti, katerih namen je varstvo in ohranitev volkov ob zmanjševanju konfliktov med volkom in lokalnim prebivalstvom.