Pa še nekaj foto-utrinkov (foto A. Žagar):

Sled ni volčja, je pa medvedova.

Med sestankom v koči.

Po sledenju smo se zbrali in si izmenjali izkušnje.

V januarju se je volk Luka še vedno zadrževal na območju svojega rodnega tropa (trop Gotenica), kjer je v družbi ostalih volkov redno patruljiral meje svojega teritorija, ki po do sedaj zbranih podatkih meri 49 400 hektarjev (494 kv. km). V januarju je Luka prvič prišel tudi do Babnega polja. V zadnjem mesecu smo Luko v snegu večinoma sledili v družbi enega do dveh volkov. Kri v urinu dominantne samice pa kaže, da se je že začelo obdobje parjenja.

Volk Slavc, ki izvira iz slovensko-hrvaškega tropa Slavnik, pa medtem nadaljuje svojo pot v iskanju lastnega teritorija. Po tem, ko je prehodil velik del Avstrije, je pred kratkim prečkal mejo z Italijo in se trenutno nahaja v bližini smučišča Kronplatz v provinci Južna Tirolska. Kot so ugotovili kolegi iz Avstrije, ki so sodelovali pri spremljanju Slavca po Avstriji, se je na poti prehranjeval predvsem s srnjadjo. Na območju v okolici Južne Tirolske, kamor je Slavc prišel sedaj, se že nekaj časa občasno pojavlja še en volk, in sicer samec, ki je dobil oznako M24 in za katerega so genetske analize pokazale, da izvira iz Švice. Tega volka so  kolegi iz Italije s pomočjo avtomatske kamere uspeli junija 2011 posneti ob vonjalni vabi (video posnetek-M24-2011), pred kratkim pa še pri prehranjevanje z uplenjenim jelenom (video posnetek-M24-2012).

Območje gibanja volka Luke iz tropa Gotenica v januarju (rumeno) in v celotnem obdobju spremljanja od avgusta 2011 (modro).

Pot volka Slavca, ki jo je prepotoval od zapustitve rodnega tropa na Slavniku (poligon desno spodaj) do začetka februarja.

Kri v urinu samice iz goteniškega tropa kaže, da se je že začelo parjenje.

Po odselitvi volka Slavca in opravljenem odstrelu na Primorskem se je število volkov v tropu Slavnik, ki je sicer verjetno trenutno največji trop pri nas, nekoliko zmanjšalo (natančno število v tem trenutku ni znano). Eden izmed preostalih članov tega tropa se je pred kratkim "ujel" v fotografski aparat.

Volk na Slavniku (foto: Alvaro Pittana)

Volk Slavc, ki je 19. decembra zapustil svoj rodni trop Slavnik in tik pred novim letom prečkal mejo z Avstrijo, nadaljuje svojo pot proti severu. Po tem ko je prečkal avstrijsko zvezno deželo Koroške, je sedaj prehodil že tudi večji del avstrijske Štajerske in se trenutno že nahaja v bližini meje z zvezno deželo Salzburg, nedaleč od kraja Murau, približno 180 km zračne razdalje od teritorija svojega rodnega tropa. Po Sloveniji, Hrvaški in Italiji je sedaj Avstrija že četrta država, ki jo je tekom spremljanja obiskal Slavc.

V zadnjih letih je bilo v Avstriji zabeleženih že več opažanj posameznih volkov, telemetrična ovratnica na Slavcu pa nam sedaj omogoča prvo natančnejše spremljanje disperzije kakšnega volka iz Slovenije v Avstrijo. Novico o prihodu slovenskega volka v Avstrijo v zadnjih dneh precej odmeva v avstrijski javnosti in medijih (o Slavcu na tej povezavi poroča npr. Kleine Zeitung).

Pot, ki jo je do sedaj opravil volk Slavc - po zapustitvi teritorija svojega rodnega tropa na Slavniku je Slavc prečkal Vipavsko dolino, Trnovski gozd, Škofjeloško hribovje, Ljubljansko kotlino, Karavanke ter dve avstrijski zvezni deželi Koroško in Štajersko. (karto pripravil: Hubert Potočnik)

Volk Slavc, ki je bil odlovljen letos poleti v tropu Slavnik je 19. decembra začel z disperzijo iz rodnega tropa. Volk je v predprazničnih in prazničnih dneh zapustil območje Slavnika in hitro napredoval  preko Vipavske doline, Trnovskega gozda, Idrijskega in Polhograjskega hribovja. Prečkal je Ljubljansko kotlino in se mimo Brnika odpravil preko Karavank proti severu in v dobrih 10 dneh prišel do Celovca v Avstriji. Zdaj napreduje naprej proti severu. Upamo, da bosta tako Slavc kot njegova ovratnica zdržala čim dlje in bo našel ustrezen prazen prostor, kjer bo vzpostavil lastni teritorij.

Volčja sled je glasilo projekta SloWolf, ki tekom štiriletnega projekta izhaja vsako leto v sredini decembra. V prvi številki smo projekt predstavili in želeli pritegniti pozornost vseh, od najmlajših do najstarejših, da sledijo našim projektnim aktivnostim in volku v Sloveniji. V teh dneh pa je izšla že druga številka Volčje sledi, saj se je obrnilo že drugo leto projekta. Do danes smo nastopili že z vsemi projektnimi aktivnostmi, od katerih so nekatere že zaključene, druge pa so v sredini ali na začetku izvajanja. Veliko večino naših dejavnosti smo poskušali strniti v 12 strani glasila, da bi vam kar se da najbolje prikazali naše delo.

Lepo vabljeni k branju! Ker vsega nismo mogli zajeti na 12 straneh, ste vabljeni tudi, da prebrskate še po vsebinah naše internetne strani.

V petek, 9. decembra, je v Senožečah v okviru akcije D.2, Promocija sobivanja volkov in kmetijstva, potekalo predavanje za rejce drobnice o uporabi pastirskih psov za varovanje črede pred napadi velikih zveri. Rejcem je predavala Mojca Emeršič iz Društva ljubiteljev in vzrediteljev kraških ovčarjev Slovenije. Predstavila jim je razlike med pastirskimi in ovčarskimi pasmami, pomen uporabe pastirskih psov z rodovniki, osnovne korake vzgoje učinkovitega varuha črede in odgovornost, ki jo lastništvo psa prinaša. Rejce smo seznanili z osnovnimi cilji projekta SloWolf, predvsem z akcijo C.6, Primeri dobre prakse, v okviru katere smo že donirali pet pastirskih psov (dva tornjaka in tri kraševce). Predavanje je bilo med rejci zelo pozitivno sprejeto, zaključili pa smo ga z zanimivo diskusijo, tekom katere so rejci z nami delili lastne izkušnje s področja varovanja s pastirskimi psi.

Predavanje si lahko ogledate med Publikacijami.

 Rejci so predavanje z zanimanjem poslušali. (foto: I.K.)

Po predavanju so nam rejci zaupali svoje izkušnje o vzgoji pastirskih psov. (foto: I.K.)

V novembru sta se volka opremljena s telemetrijskima ovratnicama večinoma zadrževala znotraj istih območij kot v preteklih mesecih. Volk Luka iz tropa Gotenica se je v zadnjem mesecu gibal po bolj ali manj celotnem teritoriju tega tropa, nekoliko pogosteje pa je obiskoval robna območja. Večkrat je obiskoval tudi območje Blok ter dvakrat prečkal mejo s Hrvaško. Volk Slavc iz tropa Slavnik se je v novembru večinoma zadrževal na slovenski strani njihovega teritorija. Redno je obiskoval enega od pašnikov z drobnico, kjer so bile zabeležene tudi ponavljajoče škode. V novembru je prvič prečkal tudi mejo z Italijo. Lokacija je bila sicer samo 120 m čez mejo pri Gročani in se je nato takoj spet vrnil v Slovenijo, vendar je to prvi podatek za volkove, ki jih spremljamo, da so šli tudi čez italijansko mejo. Tako je trop Slavnik očitno res mednaroden, saj njihov teritorij sega preko treh držav - Hrvaške, Slovenije in Italije.

Iskanje signala volka Vojka, ki je izginil konec septembra, ni bilo uspešno niti ob uporabi letala. Vojka tudi niso opazili med opažanji njegovega tropa (trop Vremščica).

Območje po katerem se je gibal volk Luka iz tropa Gotenica - z rumeno je označeno območje gibanja za november, z modro pa tekom celotnega spremljanja od konca avgusta.

Območje po katerem se je gibal volk Slavc iz tropa Slavnik - z oranžno je označeno območje gibanja za november, z rdečo pa tekom celotnega spremljanja od sredine julija.

Od začetka oktobra do konca februarja poteka lovna doba za volka. Zato naprošamo vse lovce, da naj bodo v času izvajanja odstrela volkov pozorni na volkove s telemetričnimi ovratnicami, da ne bo prihajalo do njihovega odstrela!

29. in 30. novembra je pri Razdrtem v okviru projekta SloWolf potekala delavnica z naslovom "Upravljanje velike rastlinojede divjadi ob upoštevanju njenih vplivov na gozdni prostor, potreb velikih plenilcev in pomena za lovstvo". Zbornik s povzetki prispevkov iz delavnice so dostopni na tej povezavi: Zbornik-Delavnica.pdf

Sklepi in zaključki delavnice bodo dostopni v naslednjih dneh.

Virtualni prostovoljec je projekt nevladne organizacije – Izobraževalnega društva za medije, katerega glavni namen je povezovati prostovoljce in organizacije, ki prostovoljce potebujejo. V projekt Virtualni prostovoljec smo se povezali v sklopu delovanja društva Dinaricum, ki v projektu SloWolf koordinira aktivnosti, za katere pokušamo dobiti nabor prostovoljcev (zimsko sledenje volkov v snegu). S sodelovanjem na portalu prostowwwoljec.si si bomo povečali prepoznavnost in lahko pridobili še širši krog prostovoljcev, ki bi se nam radi pridružili in sodelovali pri delu na terenu.