Naravoslovnemu fotografu Alešu Jagodniku se je te dni nasmehnila prav posebna sreča - na obrobju Snežniške planote mu je uspelo fotografirati volka. Nastali so trenutno eni izmed najlepših posnetkov volkov iz narave v Sloveniji.

Volk najverjetneje pripada tropu "Gomance", ki pokriva teritorij južno od Snežnika - približno od Volovje rebri nad Ilirsko Bistrico, preko hrvaške meje vse do Reškega zaliva. Več o srečanju si lahko preberete na Aleševem blogu: http://www.ajo.si/blog/2010/08/15/volk/

V petek okoli druge ure popoldan smo se Rok, Vladimir Dekleva (pooblaščeni oglednik Zavoda za gozdove Slovenije), Roman in jaz odpravili v Črmelice, kjer naj bi volkovi pokončali dve ovci. Z ugriznih ran smo pobrali vzorce sline, ki jih bomo v naslednjih tednih analizirali v genetskem laboratoriju.

V preteklih mesecih smo na treh večjih območjih v Sloveniji (na Kočevskem, Snežniškem in Pohorskem predelu) z metodo štetja kupčkov iztrebkov ugotavljali gostote srnjadi, jelenjadi, divjega prašiča in gamsa. V mesecu aprilu smo se odpravili na teren in na vseh treh raziskovalnih območjih postavili po 80 vzorčnih ploskev.

Ploskve smo zakoličili s kovinskimi palicami okrog katerih smo napeli vrv.

Postavljene ploskve smo temeljito pregledali in odstranili vse kupčke iztrebkov.

Po čiščenju smo odstranili vrv in počakali približno dva meseca, konec junija pa smo se drugič odpravili na teren. Prešteli smo v tem času nakopičene kupčke iztrebkov. Iz števila le teh smo ocenili spomladanske gostote parkljarjev.

Na teren se bomo odpravili še v mesecu avgustu, pozno jeseni in zgodaj spomladi, da bomo lahko ocenili celoletne gostote parkljarjev, ki predstavljajo glavne plenske vrste za volkove.

Ob sončnem zahodu smo se s Hubertom in Romanom povzpeli na Slavnik v bližino doline, kjer se je v zadnjih dneh zadrževal z ovratnico opremljeni volk Brin iz tropa "Slavnik". Želeli smo preveriti, kako odziven je njegov trop na izzivanje oglašanja ter poskusili zaznati prisotnost mladičev.

Ko se je stemnilo, smo začeli z oponašanjem tuljenja volkov, in čakali na morebiten izziv. Po drugi seriji klicev se je nekaj čez deseto uri iz oddaljenosti približno enega kilometra zaslišalo tuljenje odraslega volka. Po približno desetih sekundah premora se je ponovno oglasil en odrasel volk, pridružilo pa se mu je tudi oglašanje mladičev. Mladiči so sedaj stari tri mesece in še ne znajo tuliti, vseeno pa se radi pridružijo odraslim s svojim javkanjem. Po več minutnem poslušanju volkov se je na jasi pred nami v mesečini prikazal še divji prašič, ki smo ga že prej poslušali v bližnji goščavi. Počakali smo še nekaj minut, potem pa se potiho umaknili, da ne bi preveč vznemirjali volkov.

S pomočjo izzivanja oglašanja smo potrdili, da je tudi po smrti enega od mladičev, ki smo ga našli v začetku junija, v tropu Slavnik še vedno ostalo nekaj letošnjih mladičev.

Zjutraj sva z Rokom odšla v Knežjo Lipo na Kočevskem, kjer se je prejšnjo noč zgodil napad volkov na ovce. Pooblaščeni oglednik Zavoda za gozdove Slovenije je že pred tem opravil ogled škode in pripravil zapisnik, ki bo služil za izplačilo odškodnine lastniku ovac, midva pa sva iz ugriznih ran dveh ovc vzela vzorce sline za genetske analize, ki bodo potrdile, ali je šlo dejansko za volkove in kateremu tropu so pripadali.

Končani so prvi trije meseci spremljanja tropa "Slavnik", član katerega je tudi s telemetrijsko ovratnico opremljeni volk Brin. Po dosedaj zbranih podatkih trop Slavnik pokriva območje od okolice Trsta, preko Kozinskega krasa, doline Glinščice, Slavnika, Podgorskega krasa, Kraškega roba, do Čičerije na Hrvaškem, skoraj do Kvarnerskega zaliva. V tem obdobju se je Brin gibal na območju velikem 287 kvadratnih kilometrov, oziroma 28 700 hektarjev. V poletnem času je gibanje volkov nekoliko omejeno zaradi manj gibljivih mladičev. Zato pričakujemo, da se bo njihov teritorij povečal v jesenskem in zimskem času in bo primerljiv celoletnim domačim okolišem volkov, ki v Dinaridih v povprečju merijo okoli 350 kvadratnih kilometrov. Ponovno se je pokazalo, da si kar nekaj tropov volkov v Sloveniji "delimo" s Hrvaško, kar kaže na pomen sodelovanja obeh držav pri upravljanju in raziskovanju volkov.

Za zemljevidu je z rdečo obrobljeno območje, na katerem se je do sedaj gibal volk Brin. Natančne posamezne lokacije zaradi naravovarstvenih razlogov niso predstavljene.

Danes smo si odšli ogledat brlog tropa "Slavnik", kateremu pripada samec Brin, ki smo ga s telemetrijsko ovratnico opremilil v aprilu. Brlog smo našli v težko dostopnem zakreselem terenu v okolici Slavnika. Kot smo ugotovili s pomočjo podatkov iz Brinove ovratnice so volkovi mladiče že pred tem prenesli na drugo lokacijo. V starem brlogu pa smo našli truplo volčjega mladiča.

Kasnejši pregled trupla je pokazal, da gre za približno dva meseca staro samičko. Kot so ugotovili med sekcijo na Veterinarski fakulteti, je mladiča najverjetneje ubila lisica. Trenutno še čakamo, ali bo mogoče to potrditi tudi s pomočjo genetike.

Laboratorijski protokoli so skoraj že povsem vpeljani. Sicer imamo kar nekaj dela, saj bomo lahko uporabljali različne tipe volčjih neinvazivnih vzorcev (slina, iztrebki, urin in dlaka), ki jih volkovi pustijo v svoji okolici, vsak od njih pa zahteva nekoliko drugačen tretma.

V preteklih mesecih smo se večinoma ukvarjali s protokolom zbiranja vzorcev sline in njihovo analizo. Izbrali smo vatirance, s katerimi bodo pooblaščenci Zavoda za gozdove na škodnih primerih pobirali vzorce. Uspelo nam je dobiti zelo praktične vatirance, ki imajo v epruveti desikant (sušilo), ki nase veže vlago in tako omogoča, da je odvzeti vzorec sline varno shranjen, ocenjevalcu škode pa prihrani čas na terenu, saj jim vatirancev ne bo potrebno sušiti na zraku.

Idejo o odvzemu vzorca sline s trupla ovce smo najprej preizkusili na psih. Dva prijazna kužota smo prepričali k sodelovanju in preverili, na katerem delu ugriza lahko dobimo največ sline.

Sredi meseca maja 2010 smo se podali tudi na prvi škodni primer, ki so ga povzročili volkovi. Pobrali smo vzorce sline z ran sedmih ovac in dveh koz ter vse skrbno dokumentirali. Do sedaj smo z rezultati laboratorijskih analiz zadovoljni. Manjka nam še nekaj terenskih dni, da se prepričamo, da je naš način odvzemanja vzorcev primeren in ne preveč zahteven, nato pa bomo pripravili večje količine materiala za odvzem vzorcev, ki ga bodo prejeli inšpektorji na terenu. Takrat bodo inšpektorji tudi začeli z rutinskim odvzemanjem vzorcev sline na škodnih primerih.

Pod Slavnikom smo odlovili prvega volka in ga opremili s telemetrijsko ovratnico.

Več o tem odlovu na tej povezavi: ODLOV VOLKA BRINA

V letošnji zimi smo po nekaj letih spet redno sledili volkove na Menišiji (med Vrhniko, Logatcem in Cerknico). Našli smo tudi več ostankov shirane jelenjadi, na katerih so se hranili. Večinoma je šlo za sledi enega ali dveh volkov. Zbrali smo tudi več vzorcev za genetiko, kar bo omogočilo identifikacijo volkov.

Na tem območju je bil stalno prisoten trop volkov do leta 2006, ko je naenkrat izginil. Od takrat dalje so se tukaj samo občasno pojavljali posamezni volkovi - med drugim tudi volkulja Tina, ki smo jo leta 2007 odlovili na območju Javornikov. Potem ko je zapustila materni trop, se je na poti do Ljubljanskega barja občasno zadrževala tudi na območju Menišije (več o gibanju volkulje Tine si lahko preberete v diplomski nalogi Nine Ražen). Očitno je Tina tudi eden od volkov, ki smo ga sledili to zimo. Spomladi so namreč člani Centra za ohranjanje naravne in kulturne dediščine v sodelovanju z Loviščem s posebnim namenom Ljubljanski vrh na Menišiji s pomočjo avtomatske fotopasti posneli dva volka. Eden od njiju je zelo verjeno volkulja Tina. Za potrditev bo potrebno še počakati na genetske analize. Prav tako tudi na odgovor na vprašanje, ali se bosta volkova tukaj tudi za stalno naselila in ustvarila nov trop