Slovenija je odgovorna za škode zavarovanih vrst na človekovem premoženju, izplačuje odškodnine že od leta 1994. Za popis škodnih primerov je odgovoren Zavod za gozdove Slovenije, ki tudi vodi evidenco vseh popisanih škod. V okviru projekta bo narejena analiza vseh zbranih podatkov Zavoda za gozdove Slovenije o škodah, ki jih je povzročil volk od leta 1994 naprej.

Škode na živini, še posebno na ovcah in kozah so ena izmed pomembnejših vzrokov za nastanek konfliktov ljudi do volkov, kar predstavlja preventivne ukrepe varovanja živine pred napadi volkov ključne pri reševanju te problematike. V Sloveniji je bila populacija volkov resno zmanjšana v 19. stoletju.

Ocenjevalci škod so prve in v večini primerov tudi edine uradne osebe, ki obiščejo kraj dogodka, kjer se je škoda zgodila. Kmetje, ki prisotnost velikih zveri najmočneje občutijo, tako v ekonomskem, kot tudi čustvenem smislu, so najverjetneje najobčutljivejša interesna skupina.

Škode na domačih živalih so eden od najpomembnejših vzrokov za nastanek konflikta med ljudmi in velikimi zvermi, zato je preprečevanje škod ključnega pomena pri reševanju tega problema. V Sloveniji se je v 19. stoletju populacija volka resno zmanjšala.

Večina škode, ki jih povzročijo volkovi na domačih živalih se zgodi na manjšem številu lokacij. Iz tega sklepamo, da bi s preprečitvijo škode le na nekaterih vročih škodnih točkah bistveno zmanjšali škodo, ki jo povzročijo volkovi.

Škode na živini so ene najpomembnejših vzrokov za nastanek konflikta človek – velike zver, zato je preprečevanje škod ključno za reševanje problematike. Po skorajšnjem izumrtju volkov v Sloveniji v 19. stoletju so kmetje opustili in pozabili na tradicijo varovanja živine.