Države članice skupaj z Evropsko komisijo vsako leto izberejo nekaj najboljših LIFE projektov, ki so bili zaključeni in ovrednoteni v predhodnem letu. Letos bo to prestižno nagrado prejel tudi naš projekt!
Projekt smo od 2010 do 2013 izvajali Univerza v Ljubljani skupaj s partnerjema Zavodom za gozdove in Društvom Dinaricum. Cilj projekta »Varstvo in spremljanje varstvenega statusa populacije volka (Canis lupus) v Sloveniji« (kratko ime »SloWolf«) je bil dolgoročno ohranjanje populacije volkov, njihovega glavnega plena in življenjskih prostorov v Sloveniji ter izboljšanje njihovega sobivanja z ljudmi.
Obstoj volkov v Sloveniji je odvisen od vrste dejavnikov, ki smo jih člani projekta SloWolf poskušali preučiti, nato pa zbrano znanje vključiti v varstvo in upravljanje s to karizmatično vrsto. Podatke o volkovih smo pridobivali s pomočjo telemetričnega spremljanja sedem volkov. Poleg tega smo prek akcij zimskega sledenja zbirali podatke o gibanju volkov in velikosti tropov, pa tudi neinvazivne genetske vzorce. Z analizo zbranih vzorcev pa smo dobili prvo natančno in objektivno oceno številčnosti volkov pri nas. Številčnost je bila v vseh treh letih spremljanja stabilna in se kljub razmeroma visoki zaznani smrtnosti praktično ni spreminjala. Tako je ocenjena največja letna številnost volkov v Sloveniji v trajanju projekta bila okrog 39 osebkov (od 34 do 43), ki so tvorili 8 do 11 tropov.
Poleg spremljanja volkov je za njihovo varstvo treba upoštevati tudi ostale dejavnike, ki pomembno vplivajo na njihov dolgoročni obstoj. Le-tega ogroža negativen odnos ljudi. Raziskava odnosa javnosti do volka v okviru projekta je pokazala, da večina prebivalstva z območja njegove prisotnosti sicer podpira njegovo ohranitev in si želi sobivanja, a se ga mnogi še vedno bojijo. Dejstvo je, da zdrav volk človeku ni nevaren in se mu večinoma izogiba.
Glavna prehrana volka je naravni plen – jelenjad in srnjad, ki pa so v Sloveniji tudi lovne vrste. V okviru projekta smo izdelali navodila, ki pri upravljanju velike rastlinojede divjadi upoštevajo tudi prisotnost volkov – njihove potrebe in dejanski vpliv na plenske vrste. V letu 2013 so bila prvič upoštevana pri pripravi lovsko upravljavskih načrtov.
Škode zaradi volkov predstavljajo največji izziv ohranjanja volkov, tudi drugje po Evropi in svetu, ne le v Sloveniji. V okviru projekta je osem rejcev, ki imajo od 30-800 domačih živali, ki so bile pred projektom izpostavljene napadom velikih zveri, prejelo zaščitna sredstva – visoke elektroograje ali pastirske pse. Že v prvih dveh letih je pri teh rejcih zaradi uporabe varovalnih kompletov nastalo za 200.000 € manj škode zaradi volkov kot leto prej, torej skoraj toliko, kot je slovenski proračun porabil za sofinanciranje projekta. Za ključno se je izkazala pravilna in dosledna uporaba zaščitnih sredstev.
Eden pomembnejših dosežkov projekta je priprava akcijskega načrta za upravljanje populacije volka v Sloveniji, pri katerem je sodelovalo 57 članov iz 21 različnih vladnih in nevladnih organizacij. Vlada RS je akcijski načrt februarja 2013 formalno sprejela. Z izdelavo akcijskega načrta smo želeli zagotoviti, da bodo rezultati projekta in pridobljeno znanje trajno vplivali na izboljšanje upravljanja z volkom in sobivanja z ljudmi, ter da bodo aktivnosti, ki so se pričele izvajati med projektom, postale redna praksa pri varstvu te vrste pri nas.
Ob tej priložnosti se želimo vsem sodelujočim, prostovoljcem, lovskim organizacijam in širši javnosti, ki je z zanimanjem spremljala naše projektne aktivnosti, zahvaliti za sodelovanje, spremljanje, pobude, pohvale in kritične misli, ki so nas vzpodbujale, da smo projekt uspešno zaključili in da bodo od njega imeli korist tako volkovi kot ljudje, ki si z njimi delijo življenjski prostor. Danes vemo o naših volkovih več kot kadarkoli prej. Verjamemo, da je to znanje najboljša možna popotnica za prihodnost te vrste pri nas. Res iskrena hvala vsem!