Nihanja številčnosti volkov skozi leto in povozi – zakaj je toliko volkov na cestah?

Zakaj številčnost volkov tako niha, kako lahko vemo, koliko jih je, in zakaj jih vedno pogosteje videvamo?

Zakaj se število volkov tako zelo spreminja?

Volkovi so socialne živali in živijo v družinskih skupnostih – tropih. Trop sestavljata vodilna samica in samec ter njuni potomci iz enega ali več legel. Starejši potomci, ki še niso zapustili starševskega tropa pomagajo pri skrbi za mlajše sorojence, medtem ko se razmnožujeta le vodilna samica in samec. Volkovi so izrazito teritorialne živali, ki na območju svojega teritorija med drugim zadovoljujejo svoje prehranske potrebe, torej lovijo velike rastlinojede. Pri tem pa so lahko uspešni in “trajnostni” le, če v tem prostoru (“lovišču”) lovijo sami (samo njihova družina – trop). Zato aktivno označujejo in branijo to svoje območje pred drugimi volkovi ter tropi volkov in na ta način omejujejo svojo številčnost (gostoto) na določenem območju. 

Ko gredo mladi volkovi v iskanje svojega teritorija, temu rečemo disperzija. V disperzijo gredo volkovi najpogosteje med njihovim 11. in 24. mesecem starosti, lahko pa tudi že pri komaj 5 mesecih (zelo redko ostanejo v starševskem tropu tudi nekaj let). Najpogosteje zapustijo starševski trop ob spolnem dozorevanju od zgodnje zime do obdobja kotitve naslednjega legla ali pa v jesenskem času (oktober, november), ko začnejo z odraščanjem njihovi mlajši sorojenci.

Smrtnost mladih volkov je torej precej velika. Volkulja ima v sezoni lahko 4 do 7 mladičev ( v povprečju 5,5). V času do disperzije jih preživi okoli 65 %, medtem ko imajo v času iskanja svojega teritorija približno 50 % možnosti preživetja.* Če to ponazorimo s primerom, bi to izgledalo nekako tako: V tropu so pred kotitvijo reproduktivna samica, reproduktiven samec in dva pomočnika (največkrat ženskega spola). V prvi polovici maja se skoti 6 mladičev. Dva mladiča pogineta v prvem mesecu, eden pa v času pred disperzijo. Tako v tropu ostane še 7 osebkov. Od treh preostalih mladičev bosta dva do naslednjega poleganja odšla v disperzijo in v roku enega leta bo eden najverjetneje poginil. V tropu bodo tako pozimi ostali še 4 osebki, eden pa bo uspel vzpostaviti nov teritorij na še nezasedenem območju. To pomeni, da v roku ene sezone številčnost volkov naraste, vendar tudi postopoma upada. Zato so nihanja številčnosti volkov znotraj tropov velika že v času enega leta. Ob visokem reprodukcijskem potencialu se je prisotnost vrste, kljub veliki smrtnosti mladih volkov, v zadnjih dvanajstih letih znatno povečala in razširila na območja, kjer prej ni bila prisotna več desetletij. Volkovi v Sloveniji po zadnjih ocenah štejejo do 150 osebkov in so del velike dinarsko-balkanske populacije, katere številčnost ocenjujejo na okoli 4000 volkov.

Kako lahko vemo, koliko je volkov, če jih ne vidimo?

Volkovi se na splošno izogibajo ljudem. Pri spremljanju številčnosti volkov na določenem ozemlju je potrebno upoštevati, da večine volkov zelo verjetno ne bomo nikjer srečali, zato se moramo v ta namen poslužiti več različnih znanstvenih metod. Te nam omogočajo razmeroma natančno oceniti delež tistih osebkov, ki jih z opazovanjem nismo zaznali.

Pri spremljanju številčnosti tako uporabljamo metodo izzivanja tuljenja (izzivanje vokalnega teritorialnega odziva volkov), sledenje volkovom v snegu, zbiranje in genetske analize vzorcev celic, ki jih puščajo v okolju (iztrebki, urin, slina, dlaka) ter spremljanje odlovljenih osebkov preko telemetričnih ovratnic. Največ informacij o številčnosti volkov nam da metoda genetskih analiz vzorcev. Toda šele nabor različnih metod nam omogoča povezovanje rezultatov in s tem tudi bolj zanesljivo interpretacijo in razumevanje le-teh. 

Spremljanje volkov kaže, da je njihovo število v letih od 2010 do 2021 naraslo**, prišlo je tudi do tvorjenja novih tropov na območjih, kjer volkovi prej dolgo niso bili prisotni. Struktura tropov se spreminja iz leta v leto, ali se bo nek trop na območju obdržal, pa je odvisno tako od uspešnosti vodilnega para pri vzreji mladičev, kot od sprejemanja volkov s strani lokalnih prebivalcev, prehranskih razmer in drugih dejavnikov.

Zaznavanje števila volkov v naravi preko opažanj je lahko precej varljivo zaradi več vidikov. Prvi je ravno nihanje števila volkov skozi sezono. Drugi dejavnik so mladi osebki v iskanju teritorija. Ker je evropski prostor gosto poseljen, je verjetnost, da na svoji poti skozenj srečajo človeka, precejšnja. Poleg tega ti osebki prepotujejo velike razdalje (npr.: volk Slavc iz Slavnika preko Avstrije v Verono, volk M15 iz Apeninov v zahodne Alpe, volk CN-M100 iz zahodnih Alp v Nemčijo) in bodo zato lahko opaženi na več koncih. Kljub temu, da volkovi živijo v tropih, se lahko člani gibljejo tudi v razdalji 10 km drug od drugega. To še ne pomeni, da so v disperziji ali da gre za posamezen trop. Zaradi teh dejavnikov je v namen spremljanja številčnosti volkov ključno kombiniranje različnih metod.

Volkovi v evropskem prostoru ne dočakajo visoke starosti, med drugim tudi zaradi trkov z vozili

Smrtnost mladih volkov je v Evropi precej velika in le malo volkov doseže višjo starost. Razloge za smrtnost volkov v veliki meri ugotavljamo s pregledi najdenih trupel. Pri teh je trk z vozilom pogost razlog za smrt, kar kažejo tudi nekatere študije, z analiziranimi podatki za daljše obdobje (več kot 10 let).

Podatki raziskave Hrvaškem kažejo, da je bil največji delež pregledanih volkov ustreljenih (65.2 %), drugi najpogostejši vzrok smrti pa je bil trk z vozilom (19.6 %). Povprečna starost pregledanih volkov je bila 1,9 let.***

V centralno-vzhodnem delu Italije je bil trk z vozilom najpogostejši razlog smrti, za njim ilegalni uboj, uboj s strani drugih volkov in bolezni so bili ostali vzroki. V članku so avtorji opozorili tudi na to, da se volkove, ki so poginili zaradi trka z vozilom, verjetno tudi prej najde, saj obležijo ob prometnicah, kjer so precej dobro vidni. Zaradi povoza so poginili predvsem volkovi mlajši od dveh let. Delež volkov, poginulih zaradi trka z vozilom, Je bil pri starejših volkovih manjši. Povprečna starost pregledanih volkov je bila 3.1 let (za samce) in 3.4 let (za samice).****

Podatki iz centralne Italije kažejo, da jih je 49 % poginilo zaradi trka z vozilom, 35.4 % zaradi ilegalnega uboja, 9,9 % je poginilo naravne smrti, za 5,7 % volkov niso uspeli določiti razloga smrti.*****

Zgodbe volkov, ki so bili opremljeni s telemetričnimi ovratnicami v zadnjih letih

V okviru projektov LIFE WOLFALPS EU in Carnivora Dinarica smo na Biotehniški fakulteti v zadnjih treh letih s telemetričnimi ovratnicami opremili več osebkov volkov. Spodnje zgodbe so v skladu z ugotovitvijo znanstvenih objav, da le malo mladih volkov preživi do časa vzpostavitve svojega teritorija. Kljub temu moramo poudariti, da nam telemetrija poda zgodbe iz življenja posameznih osebkov, širšo sliko pa nam lahko sestavi le nabor različnih metod spremljanja populacije.

• 3. septembra 2019 smo s telemetrično ovratnico opremili mladega volčjega samca (volk Jože) na območju Snežnika. Nosil jo je 44 dni, dokler ni bil ilegalno odstreljen.
• Na Notranjskem je telemetrično ovratnico nosila dobro leto stara samica (iz prejšnjega leta) od 22. maja 2020 do 23. septembra istega leta (125 dni). Tega dne je bila nezakonito ustreljena. Volkulja Vita, je imela povečane seske, vendar ni laktirala, kar kaže na to, da je kot starejša volkulja skrbela za mladiče vodilnega para. Spremljali smo jo v okviru projekta Carnivora Dinarica.
• 2. avgusta istega leta smo na območju Snežnika z ovratnico opremili 10-letnega vodilnega volčjega samca (volk Herman). Ovratnico je nosil le dva tedna, saj si jo je po tem snel.
• Septembra 2020 smo s telemetrično ovratnico opremili volka Antona na območju Snežnika, ob slovensko-hrvaški meji. Spremljali smo ga do 27. januarja 2021, ko ga je po večkratnem prečkanju avtoceste povozil avto.
• Mladega samca volka smo odlovili 6. novembra 2020 v okviru projekta LIFE WOLFALPS EU na območju Jelovice, po katerem smo ga tudi poimenovali (volk Jelko). Po disperziji se je gibal med območjem Rezije in Kobariškim stolom, dokler ni 16. februarja v okolici kraja Ospidaletto poginil zaradi trka z vozilom.
• Skoraj leto kasneje je bil odlovljen še en mladič, in sicer 13. oktobra 2021, prav tako na območju Jelovice. Poimenovali smo ga volk Mojmir. Ni nam znano, da bi območje svojega prvotnega tropa kdaj zapustil, saj od 30. novembra 2021 nismo prejeli podatkov z njegove telemetrične ovratnice. 

Kaj pa če se srečamo z volkom?

Na splošno se volk človeka boji in se mu izogiba. Kljub temu ni nenormalno, da se volkovi kdaj približajo človeku in naseljem. Najpogosteje se to zgodi pri mlajših, naivnih volkovih brez izkušenj. S prostorskim širjenjem volkov na območja, kjer jih ljudje sicer niso vajeni, se je tudi povečalo število medijskih objav o takih dogodkih. Volkovi so tudi zelo prilagodljiva vrsta in so se v precej gosto poseljeni krajini do neke mere navadili na bližino človeka. Zaradi tega nas lahko preseneti tudi posnetek  teptalnega stroja v Kranjski Gori, saj so se s časom prilagodili na prisotnost (gozdarskih) strojev, ki jih ne dojemajo kot grožnjo, ker ob njih nikoli niso imeli negativnih izkušenj. Ker pa človek volku ne predstavlja plena, mu volk ni nevaren. Če le srečate volka na manjši razdalji, poskušajte ostati mirni in ga opazovati, dokler se ta ne umakne. 

Po vseh besedah kratek povzetek …

Večje število medijskih objav ter objav na socialnih omrežjih nam hitro da občutek, da je gostota volkov v Sloveniji visoka, ter da so možnosti za srečanje volka pri nas velike. Kljub temu, da se volk širi na območja, kjer ga prej več desetletij ni bilo, pa je dinamika v številčnosti volkov precejšnja že v času enega leta. Volkovi zaradi svoje biologije (teritorialnosti) tudi sami omejujejo svojo gostoto na določenem območju. Samo opazovanje volkov v naravi ni dovolj za ugotavljanje njihove številčnosti. V ta namen se moramo poslužiti nabora znanstvenih metod, saj nam šele ta omogoča pridobitev natančnih rezultatov in razumevanje širše slike. Zdaj pa vas vabimo, da greste stran od računalnika, na sprehod v gozd! Verjetnost, da boste srečali volka je (žal) skoraj nična.

Viri

*Chapron G. in sod., 2003. Conservation and control strategies for the wolf (Canis lupus) in western Europe based on demographic models. Comptes Rendus Biologies 326 (2003), 575-587

**Spremljanje varstvenega stanja volkov v Sloveniji v letih 2017 / 2020. Končno poročilo. Ljubljana, november 2020

***Huber Đ. in sod., 2002. Causes of wolf mortality in Croatia in the period 1986-2001. VETERINARSKI ARHIV 72 (3), 131-139

****Lovari S. in sod., 2006. Mortality parameters of the wolf in Italy: does the wolf keep himself from the door? Journal of Zoology 272 (2007) 117–124. ISSN 0952-8369

*****Musto C. in sod., 2021. Men and wolves: Anthropogenic causes are an important driver of wolf mortality in human-dominated landscapes in Italy. Global Ecology and Conservation 32 (2021)