Volkovi na Gorenjskem
Volkovi se naravno vračajo na območja, ki so jih nekoč poseljevali. Na območju Gorenjske se je po daljši odsotnosti prvi volk (disperger iz tropa Slavnik) pojavil leta 2012 na planini Grajšca. Posamezne znake prisotnosti volka smo na tem območju evidentirali še v letih 2013 in 2014. Nato nekaj let na tem območju nismo zaznali volkov. V letu 2019 smo na podlagi zbranih vzorcev, zbranih na območju Jelovice, Pokljuke in Cerkljanskega, zaznali tri pare samec-samica, v poletnih mesecih pa smo prvič tudi uradno potrdili prisotnost mladičev na omenjenih območjih.
Pojav križancev
V lanskem letu (2021) se je na mejnem območju med Slovenijo in Italijo (območje med Trbižem, Predelom, Logom pod Mangartom) pojavil popolnoma črn samec, križanec med volkom in domačim psom. Po podatkih italijanskih strokovnjakov, ki se ukvarjajo z raziskovanjem velikih zveri – Progetto Lince Italia se je ta samec pridružil tam živeči samici. Par so skupaj v lanskem letu večkrat posneli. Vsi podatki kažejo, da sta samica in črn križanec izoblikovala trop, ki šteje trenutno 9 živali (alfa samica, alfa samec križanec ter 7 mladičev križancev).
Trop pokriva teritorij v Italiji med Trbižem in Rabeljskim jezerom, del teritorija pa je na območju Slovenije (Predel, Log pod Mangartom in širše območje Kranjske Gore). Ker večji del teritorija tropa leži na italijanski strani, razpolagajo z dobrimi informacijami o dogajanju predvsem italijanski kolegi, s katerimi smo na Zavodu za gozdove Slovenije v stalnem stiku. Izmenjujemo si podatke o škodah, o gibanju, ukrepih. Prav slikovno gradivo, prejeto s strani italijanskih strokovnjakov je potrdilo našo domnevo, da sta volkulja in črn križanec v lanskem letu imela leglo mladičev ter izoblikovala trop. Na več fotografijah, posnetih v bližini slovensko-italijanske meje so vidni črn samec ter 7 mladičev z različno obarvanostjo kožuha (od popolnoma črnih in temneje obarvanih do mladičev s skoraj povsem volčjim videzom).
Vnos pasjih genov predstavlja veliko grožnjo volčji populaciji, saj se z vključevanjem pasjih genov lahko v volčjo populacijo prenašajo lastnosti psov, ki so pri volkovih neželene. Posledice, ki jih prinaša vključevanje pasjih genov v volčjo populacijo, so nepredvidljive. Genetsko onesnaženje bi ogrozilo tisočletja naravne selekcije, ki je volkove genetsko izpopolnjevala, da so, kar se da, prilagojeni na okolje, v katerem živijo.
Vključevanje pasjih genov v volčje populacije postaja marsikje zelo velik naravovarstveni problem. S problemom vključevanja pasjih genov v volčjo populacijo smo se pri nas v zadnjih letih šele začeli srečevati, v sosednji Italiji pa se s problemom že dlje časa ukvarjajo veliki LIFE projekti (npr. IBRIWOLF, MIRCO-lupo).
Ministrstvo za okolje in prostor RS je z namenom preprečitve nadaljnjega širjenje pasjih genov v volčjo populacijo izdalo dovoljenje za odvzem 9 osebkov: 1 volkulje in 8 križancev med volkom in domačim psom (alfa samec ter 7 mladičev) iz narave z odstrelom. Dovoljenje za odvzem iz narave z odstrelom bo veljalo do konca leta 2022.
Odvzem osebkov iz narave z odstrelom ne bo škodoval ugodnemu stanju populacije volkov v Sloveniji. Nasprotno bi ne-odstranitev križancev iz narave pomenila resno grožnjo ugodnemu stanju volčje populacije, saj bi s tem za populacijo volkov pri nas lahko nastala nepopravljiva škoda.
V Italiji zakonodaja ne dovoljuje odstranjevanja križancev z odstrelom. Njihova strategija rešitve problema hibridizacije je preprečitev razmnoževanja teh živali. Prizadevajo si, da bi jih ujeli, opravili vazektomijo ali sterilizacijo in jih ponovno izpustili v naravo.
Čezmejno sodelovanje med institucijami in raziskovalci, ki se ukvarjajo z volkovi, je odlično in stalno, za čim bolj ugodno rešitev problema hibridizacije.