Utrinek prostovoljke z zimskega sledenja

Prispevek prostovoljke Brigite Požegar

Debela snežna odeja je omogočila  dogodek vseslovenskega sledenja volkov in kot prostovoljka čisto brez izkušenj sem bila priključena ljubljanski skupini . Kot popoln laik nisem imela posebno velikih pričakovanj, da  bom lahko že prvič s čim prispevala k rezultatom akcije, a se je ta za našo tročlansko skupinico dobro iztekla. Našo trojico je iz Dolenje vasi v zaledje Cerkniškega jezera  vodil  upokojeni lovec Ivan, ki je dan prej našel  volčje sledi, ki so prečile cesto ob jezeru.

[cml_media_alt id='516']sledenje_cesta[/cml_media_alt]

Foto: Jasna Mulej

Pokazale so, da je šlo kar za par, ki je izmenično hodil po  sledeh drugega in se malo oddaljeval  iz skupnega tira,  verjetno za iskanjem plena. Sledili smo jima  v pasu po mojem  največ nekaj sto metrov v zaledju jezera in našli dve mesti, kjer smo lahko vzeli vzorce urina. Prvo je bilo očitno markiranje, drugo pa pokrito in je najverjetneje pripadalo nedominantnemu samcu  ali samici. Teren je bil dokaj zahteven, zelo pester, kar nam je onemogočilo uporabo krpelj, ponekod se je globoko vdiralo, vendar je bil obvladljiv. Iskanje smo morali ustaviti, ko se je zaradi vetra začel osipati sneg z dreves in  zakrival sledi.

Moja subjektivna izkušnja je imenitna in bi jo rada še ponovila. Poleg volčjih  smo videli še sledi kune, lisice, jelena, srne.