V okviru projekta poteka odlavljanje in opremljanje volkov s telemetričnimi ovratnicami, ki s pomočjo GPS naprave zajemajo podatke o njihovem gibanju. Opremili smo že prvega samca volka Brina.
Ker sneg najprej skopni na Primorskem in je tako omogočen lov s pastmi, smo tam že v februarju začeli s pripravami na odlov. Poleg tega je bilo število napadov na drobnico na tem območju v lanskem letu zelo visoko, kar je bil dodaten motiv za odlov volkov na tem območju. V marcu smo si skupaj z upravljalci lovišč ogledali posamezna območja, kjer je v bližnji preteklosti prihajalo do napadov na drobnico oziroma so lovci opažali znake prisotnosti volkov. Tako smo konec marca pričeli intenzivno preučevati širše območje Slavnika in iskati sveže znake prisotnosti volkov, zlasti iztrebke, ki nam omogočajo tudi pridobivanje genetskih podatkov o volkovih na tem območju. Do začetka aprila nam je uspelo določiti nekaj mest, kjer so se volkovi v zadnjih mesecih večkrat zadrževali in postaviti prve pasti-lovke. Volkovi imajo izjemno sposobnost zaznavanja vonjev, zato pustimo pasti teden dni neaktivirane, da se »razdišijo«. Tako smo pasti aktivirali šele 7. oziroma 10. aprila.
Takšen način odlavljanja volkov je časovno izredno zahteven, lovni uspeh pa majhen, saj je pri izkušenih raziskovalcih volkov lovni uspeh pri 10 do 15 pasteh en volk na dva meseca. Nismo pričakovali, da bomo že tako kmalu dosegli prvi uspeh, a že 13. aprila je bila ob jutranjem pregledu pasti ena izmed njih sprožena, v neposredni bližini pasti pa svež volčji iztrebek. Pasti namreč niso pritrjene, pač pa so opremljene s sidrom, ki omogoča, da se volk umakne v bližnjo goščavo, kjer se s sidrom in verigo zaplete v veje, debla in korenine, kjer ima varnejši občutek in tako mirneje počaka do prihoda odlovne ekipe. Na območju, kjer se je ujel volk so obsežnejši gosti sestoji brinja, kar je močno otežilo iskanje ujetega volka, še zlasti ker se takšen volk rad pritaji pred ljudmi. Zaradi travnate podlage je bilo iskanje sledi sidra še toliko težje. Tako nam je pri iskanju na pomoč priskočil lovec LD Videž-Kozina g. Dario Jelušič s svojim brak jazbečarjem. Po začetni negotovosti (saj pes kljub starosti še nikoli prej ni bil postavljen pred takšno nalogo) je jazbečar po približno 30 minutah našel volka 130 metrov od postavitve pasti, globoko v brinju. Volku smo uspešno namestili GPS-GSM ovratnico ter izvedli biometrične meritve.
Ujeti volk je samec, težak 38 kg in po oceni obrabljenosti zobovja star tri leta. Po brinju v katerem se je ujel smo ga tudi poimenovali – Brin. Pričakovali smo, da je član tropa, kar se je kasneje tudi potrdilo, saj smo v bližnji okolici našli več svežih volčjih iztrebkov. Upamo, da nam bodo kasnejše genetske analize dale število volkov v tropu. Prvi podatki o gibanju kažejo, da se njegovo trop giblje na območju od meje z Italijo, zahodno od AC Ljubljana – Koper pa vse do vzhodnega roba Čičarije globoko na Hrvaškem, skoraj do Reke. Pričakujemo, da bomo s pomočjo GPS-GSM telemetrije v naslednjem letu pridobili mnoge podatke in nova spoznanja o gibanju opremljenega volka in njegovega tropa, velikosti domačega okoliša, rabi prostora, približevanju naseljem, stopnji plenjenja ter o vplivu, ki ga imajo volkovi na divjad in drobnico na Primorskem. Računamo, da bomo lahko novo znanje uporabili tudi za učinkovitejše zmanjševanje škod na drobnici na tem območju, čemur je namenjen velik del projekta SloWolf. V času jesenskega izvajanja odstrela volkov naprošamo vse lovce, naj bodo na območju Primorske pozorni na volka z rumeno ovratnico in naj ga ne odstrelijo. Za opremljanje volka z ovratnico je namreč potrebnega veliko truda, ki bi bil z odstrelom te živali izničen.
V mesecu maju smo začeli tudi z odlavljanjem volkov iz drugih tropov na drugih območjih, ki bo trajalo vse do oktobra, z odlovom pa bomo nadaljevali tudi v prihodnjih letih. Uspešnost odlova je nedvomno v veliki meri odvisna tudi od podatkov in izkušenj lokalnih lovcev, zato še enkrat naprošamo vse upravljavce lovišč, da so pozorni na vse znake prisotnosti volkov na celotnem območju Slovenije: neposredna opažanja, fotografije, najdeni iztrebki, stopinje, ostanki plena, mesta označevanja (markiranja) in zabeleženo oglašanje (zbiranje bo potekalo v času celotnega trajanja projekta), saj so izjemno dragoceni tako za spremljanje populacije volka v Sloveniji kot za uspešno odlavljanje in proučevanje volkov. Svoja opažanja lahko sporočate pooblaščencem na območnih enotah Zavoda za gozdove Slovenije, vodstvu lovske družine ali območnim združenjem upravljavcev lovišč (OZUL-ov), lahko pa kontaktirate sodelavca projekta SloWolf Hubert Potočnik ali Miha Krofel.