V Evropi se pojavlja vedno več križancev med volkovi in psi. Volkovi in psi so z biološkega vidika ista vrsta in se lahko v porušenih ekoloških razmerah križajo in imajo plodne potomce. Zaradi uspešnih varstvenih ukrepov se volčje populacije v Evropi širijo, kar pa veča verjetnost neposrednega stika s psi in križanja. Do križanja pa lahko pripelje tudi visoka smrtnost volkov, ki lahko poruši socialno strukturo tropov in poveča verjetnost parjenja s psom. Križanje s psi ogroža genetsko identiteto volkov, lahko pa vpliva tudi na vedenje živali in niža njihovo ekološko in naravovarstveno vrednost. Čeprav križanja še ni veliko in je še mogoče učinkovito ukrepati, so takšni ukrepi na kontinentalni ravni nujni in potrebni čim prej. Na žalost pa so mednarodni in nacionalni pravni akti, ki bi takšno ukrepanje omogočili, v tem trenutku izjemno pomanjkljivi.
Problematiko je obravnavala študija, objavljena v ugledni znanstveni reviji Biological Conservation. Študijo sta jo vodila prof. dr. Paolo Ciucci iz univerze Sapienza iz Rima in dr. Valeria Salvatori iz Inštituta za aplikativno ekologijo, prav tako iz Rima, in je vključevala strokovnjake Evropske iniciative za velike zveri (www.lcie.org) in Komisije za preživetje vrst (SSC) Mednarodne zveze za varstvo narave (IUCN). »Naš cilj je bil raziskati pojav križancev med volkovi in psi v Evropi na ravni kontinenta ter oceniti usklajenost nacionalnih predpisov z dvema najpomembnejšima evropskima pravnima aktoma s področja varstva narave: Bernsko konvencijo in Habitatno direktivo, ki oba predpisujeta zmanjševanje vplivov takšnega križanja«, pravi dr. Salvatori.
Dr. Salvatori dodaja, »da so križanci med volkovi in psi prisotni v vseh evropskih populacijah volkov, od Portugalske do Romunije in od Norveške do Grčije.« Raziskava je pokazala, da večina držav s stabilnimi volčjimi populacijami nima razdelanih nacionalnih politik za učinkovito in pravočasno reševanje problematike križanja in običajno ne izvaja ukrepov za zmanjševanje posledic križanja, saj trenutno ni mednarodnih sporazumov in standardov glede reševanja te problematike na družbeno sprejemljiv način. Čeprav se strokovnjaki bojijo, da je število križancev na ravni kontinenta v porastu, se zdi, da je križanja za zdaj še vedno razmeroma malo. Dr. Salvatori poudarja, da imamo še vedno možnost učinkovitega reševanja te problematike, če se nemudoma sprejmejo ukrepi na ravni kontinenta.
Večina držav za zaznavanje križancev uporablja genetske raziskave, ki so bolj zanesljive in robustnejše kot pregled telesnih značilnosti volkov. Žal pa se analitični pristopi med različnimi laboratoriji širom EU razlikujejo, kar omejuje primerljivost rezultatov in predstavlja resno oviro za celovito razumevanje stanja križanja volkov v Evropi in izvajanje učinkovitih ukrepov. »Danes se lahko isti osebek smatra kot čisti volk ali kot hibrid glede na to kateri laboratorij je izvedel analizo. Ker volkovi ne poznajo političnih meja in jih pogosto prečkajo, je prav standardizacija analiz med evropskimi laboratoriji ključna za uspešno upravljanje« poudarja Salvatori.
»Težava je tudi, da se lahko križanci povratno križajo z volkovi, potomci pa postajajo vse bolj podobni čistim volkovom. Zaradi tega je odločitev kdaj nek osebek nehamo smatrati za križanca in ga začnemo obravnavati kot »čistega« volka v določeni meri arbitrarna. Znanstvenega odgovora o jasni opredelitvi križancev v tem trenutku nimamo, jo pa nujno potrebujemo, da bi lahko vse države delale v smeri istih upravljavskih ciljev« dodaja Ciucci. Omenjena raziskava, ki je nastala v sodelovanju 37 strokovnjakov iz 34 različnih akademskih, raziskovalnih in upravljavskih ustanov, podaja tehnične kriterije za takšno opredelitev. Avtorji upajo, da bodo na ta način spodbudili sistematično spremljanje križanja in učinkovitosti ukrepov za njegovo zmanjševanje širom Evrope.
»Jasne mednarodne smernice, zlasti glede opredelitve križancev, so ključne za spodbujanje usklajenosti s strani držav članic. Slednje morajo za učinkovito reševanje tega zapletenega vprašanja sodelovati in usklajevati svoje ukrepe. Jasna in praktična navodila glede upravljanja in preprečevanja križanja volkov in psov je potrebno nujno čim prej vključiti v evropsko in nacionalno zakonodajo, pri čemer se lahko naslonimo na upravljavske pristope, ki so se že izkazali kot uspešni v Severni Ameriki. Ne sme pa se zgoditi, da bi križanci med volkom in psom izpadli iz zaščite in pristali med lovnimi živalmi. To bi utegnilo ustvariti zakonsko zanko, zaradi katere bi lahko hitro prišlo do odstrela čistokrvnih volkov v imenu odstranjevanja ‘križancev’,« opozarja dr. Salvatori.
V. Salvatori, V. Donfrancesco, A. Trouwborst et al. 2020. European agreements for nature conservation need to explicitly address wolf-dog hybridisation. Biological Conservation. https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/S000632071931674X