»Ljubiteljska znanost« in spremljanje varstvenega stanja populacije volka

Spremljanje varstvenega stanja populacije volka v Sloveniji se je po koncu projekta SloWolf nadaljevalo v sklopu nacionalnega monitoringa volkov, ki ga v okviru pogodbe z Ministrstvom za okolje in prostor izvajajo Zavod za gozdove Slovenije, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani in Društvo Dinaricum. Nov znanstveni članek predstavlja izkušnje izvajalcev monitoringa z vključevanjem prostovoljcev v spremljanje populacije volka v Sloveniji.

Z znanstvenimi metodami podprto upravljanje velikih zveri je ključno za njihovo učinkovito ohranjanje. Vendar je spremljanje teh populacij zahtevno in na splošno zahteva veliko vloženega dela in časa na terenu. Popisovanje volkov s pomočjo izzivanja tuljenja je ena izmed metod, ki se jih v Sloveniji uporablja za spremljanje populacije volka. Posebnost te metode je sistemsko vključevanje usposobljenih prostovoljcev v zbiranje podatkov (t.i. ljubiteljska znanost – angl. citizen science). V zadnjem času ljubiteljska znanost postaja vse popularnejši del spremljanja prostoživečih živali, vendar se pojavljajo pomisleki, da ljubiteljska znanost lahko celo ogroža preučevane vrste. V znanstvenem prispevku avtorji, ki so obenem organizatorji in koordinatorji popisovanja volkov s pomočjo izzivanja tuljenja, analizirajo in opisujejo svoje izkušnje z izobraževanjem in kasnejšim vključevanjem prostovoljcev v  aktivnosti letnih popisov volkov v Sloveniji ter predstavijo učinkovitost rabe prostovoljcev za zbiranje podatkov.

Skupna prizadevanja skoraj 500 udeležencev v sedmih sezonah spremljanja na nacionalni ravni so prinesla skupno 116 odzivov volkov, vključno s 53 odzivi volčjih mladičev, t.j. potrjenimi legli. Letno so ob tridnevnih aktivnostih sistematičnega popisovanja z izzivanjem tuljenja- t.i. “howling”, odkrili med 5 in 12 volčjih legel, v celotnem obdobju spremljanja pa je populacija volkov naraščala. Popisi s pomočjo izzivanja tuljenja, ki temeljijo na prostovoljstvu, so se izkazali kot stroškovno učinkoviti za odkrivanje reproduktivnih tropov v širšem prostorskem merilu. Ob tem v daljšem časovnem obdobju nudijo vpogled v trende razširjenosti populacije volkov. Avtorji so glede na izkušnje podali tudi nekaj priporočil za organizacijo in koordinacijo tovrstnih popisov. Prav tako razpravljajo o etičnih vprašanjih povezanih z uporabo ljubiteljske znanosti v ta namen.

Ražen, N. et al. Citizen science contribution to national wolf population monitoring: what have we learned? European Journal of Wildlife Research (2020) 66:46